Kadar imate težave z živčnim sistemom, vas osebni zdravnik napoti k nevrologu na nevrološki pregled. Nevrologija je namreč veja medicine, ki diagnosticiraj, zdravi in obvladuje bolezni živčnega sistema. Ta sistem je namreč izjemno kompleksen, v grobem pa se deli na osrednji in periferni živčni sistem. Osrednje živčevje obsega možgane, možgansko deblo in hrbtenjačo, periferno živčevje pa vse ostale strukture živčnega sistema.

V katerih primerih se je priporočljivo odpraviti na nevrološki pregled?
Poznamo nekaj simptomov in znakov, ki lahko pomenijo nevrološko bolezen. To so glavobol, obrazne bolečine, motnje vida, pogosta izguba zavesti, vrtoglavica in motnje spomina. Prav tako sodijo med znake različne bolezni v rokah, nogah in križu. Med simptome sodijo še otežena hoja, motnja koordinacije, oteženo premikanje udov, spremembe obnašanja, mravljinčenje, zmedenost in tresavica oz. tremor. Zgodnji pokazatelji nevrološke bolezni pa so še izpad senzorike, zmanjšana mišična moč in epileptični napadi. Če pri sebi opažate kateregakoli izmed naštetih simptomov, se posvetujte z osebnim zdravnikom, ta pa vas bo napotil k nevrologu na podrobnejši pregled.

Kako izgleda nevrološki pregled?
Osnovni cilj pregleda je ocena delovanja živčnega sistema in iskanje morebitnih lezij. Prvi korak nevrološkega pregleda je anamneza, to je pogovor o začetku težav, o simptomih, zgodovini bolezni, o boleznih v družini in še drugih stvareh, ki pomagajo pri določanju mesta okvare. Po anamnezi sledi klinični nevrološki pregled, ki se razlikuje glede na anamnezo in oceno nevrologa. Nevrolog lahko tako pregleda duševno stanje, naredi preiskavo lobanje, pregleda delovanje možganskih živcev, motoričnih funkcij, naredi pregled okončin in trupa, koordinacije gibov ali preiskavo senzibilnosti. Izbira preiskave je torej odvisna od opisa težav in presoje zdravnika. V nekaterih primerih pa se nevrolog odloči za elektromiografijo ali elektroencefalografijo. Prvi pregled je namenjen merjenju električne aktivnosti skeletnih mišic in živcev, torej preverjanju mišičja in živčevja. Drugi pa ocenjevanju električne aktivnosti možganov, za spremljanje bolezni, kot so možganski tumor, možganska kap, epilepsija, poškodbe glave in motnje spanja.